Papež na severozahodu Kameruna pozval k miru

"Skupaj služimo miru," je papež Leon XIV. pozval v katedrali v mestu Bamenda ob drugem dnevu obiska v Kamerunu, ki ga je opisal kot "krvavo, a rodovitno deželo, opustošeno, toda bogato z vegetacijo in radodarno s sadjem".

"Tisti, ki vašo zemljo ropajo njenih naravnih virov, večino dobička običajno vlagajo v orožje, s čimer ohranjajo neskončen krog destabilizacije in smrti," je dejal v nagovoru vernikom. "Delajo se, da ne vidijo, da so za ubijanje in uničevanje potrebne milijarde dolarjev, ne najdejo pa potrebnih sredstev za zdravljenje, izobraževanje in obnovo," je bil kritičen.

Papež v boju proti korupciji

V katedralo je prispel v vojaškem spremstvu v vozilu z neprebojnimi stekli, iz katerega je pozdravljal ob cesti zbrano množico, ki ga je ob vihtenju vatikanskih in kamerunskih zastav pričakala s petjem, hupanjem avtomobilov in glasbo.

Ob prvem dnevu obiska v Kamerunu je papež v sredo v prestolnici Yaounde pozval kamerunske oblasti k spoštovanju človekovih pravic in boju proti korupciji, če naj v državi zavladata mir in pravičnost. Med zbranimi v predsedniški palači je bil tudi 93-letni predsednik Paul Biya, ki državo vodi od leta 1982 in je bil večkrat obtožen kršenja človekovih pravic.

Ob prihodu so papeža v tej večinsko krščanski srednjeafriški državi pozdravile navdušene množice, angleško govoreči separatisti pa so od ponedeljka razglasili tridnevno prekinitev ognja, da bi omogočili njegov obisk.

Kamerun, večjezična država z notranjimi konflikti

Kamerun je bil po koncu nemške kolonialne vladavine leta 1916 razdeljen med francosko in britansko nadvlado. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1961 je nastala večjezična država, ki se še danes sooča z notranjimi konflikti. Eden od teh je tudi na angleško govorečem severozahodu, kjer se separatisti od leta 2017 borijo proti prevzemu oblasti s strani večinskih francosko govorečih prebivalcev. V dveh regijah, kjer živi približno petina prebivalcev države, so takrat razglasili Republiko Ambazonijo, ki pa je ni priznala še nobena država.

Spopadi so doslej terjali najmanj 6000 življenj, razseljenih pa je več kot 330.000 ljudi, večina se jih je zatekla v sosednjo Nigerijo, kažejo podatki ZN.

Katoliška cerkev kot posrednica v konfliktih

Papež Leon XIV. je četrti, ki je obiskal Kamerun in prvi po letu 2009, ko ga je obiskal papež Benedikt XVI., v tej afriški državi pa se mudi pol leta po nasilnem zatrtju protestov zaradi osme zaporedne sporne izvolitve Paula Biye za predsednika.

V državi s 30 milijoni prebivalcev, med katerimi je tretjina katoličanov, ima katoliška cerkev sicer pomembno vlogo kot posrednica v konfliktih, vodi pa tudi veliko mrežo bolnišnic, šol in dobrodelnih organizacij.

Leon XIV. desetdnevno afriško turnejo začel s sporom s Trumpom

V petek bo papež daroval mašo na stadionu v mestu Douala, največjem v državi, preden bo v soboto odpotoval v Angolo. V okviru desetdnevne afriške turneje, ki jo je začel z zgodovinskim prvim papeškim obiskom v Alžiriji, bo obiskal še Ekvatorialno Gvinejo.

Začetek njegovega potovanja je zaznamoval tudi spor s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Ta je v zadnjih dneh večkrat izrazil kritike na račun prvega papeža, rojenega v ZDA, ki je večkrat posredno in neposredno spregovoril o ameriški ofenzivi proti Iranu in pozval k miru na Bližnjem vzhodu.